Kljub različnim praksam, se večina staršev zaveda, da je uvajanje otrok v krščansko in cerkveno življenje predvsem naloga staršev. Vedno bolj prihajamo do spoznanja, da je vsakdanje družinsko življenje tisto, ki otroke najbolj uvaja v skupnost s Kristusom. Verouk pa je le dopolnilo družinske verske vzgoje. Zato bi se morala vsaka krščanska družina truditi, da bi vedno bolj postajala domača cerkev ali Cerkev v malem. Družina kot domača Cerkev bi morala otroke pripravljati tudi na prejem zakramentov, kar še posebej velja za prejem prvega svetega obhajila.

Preberite več ...

M A J N I K  -   družinsko bogoslužje

Že dolgo se Slovenci v maju spominjamo Marije in mu pravimo kar Marijin mesec. V cerkvi so vsak večer tako imenovane »šmarnice«, ko se zbiramo in razmišljamo o Mariji. Tudi doma bi morala te dni imeti Marija posebno mesto. Gre torej za nekakšne domače »šmarnice«.

MARIJINO SLIKO - ki ima po mnogih vernih družinah že svoje mesto - bi tokrat redno krasili s cvetjem in morda s prižgano svečko. Družinski člani, posebno mlajši, se lahko vrste v skrbi za cvetje.

Preberite več ...

Življenje je nad smrtjo, resnica nad lažjo, dobrota nad zlom, pravičnost nad krivico. Je to v skladu z našimi življenjskimi izkušnjami? Običajno se zdi, da je ravno obratno. Uveljavljajo se egoizem in izmikanje obveznostim, moč in komolčarstvo. Zaostajajo vsi, ki se niso naučili uveljaviti, ki so od vsega začetka naredili napake, ki jih ni bilo več mogoče popraviti. Ali pa so preprosto imeli smolo, ker so morda od nepravem času bili na nepravem mestu.
Verovati v vstajenje pomeni: biti trdno prepričan, da obstaja za človeško življenje zadnja beseda, ki jo ima Bog. Bog izpolni naše življenje, dokonča, kar je bilo začeto kot dobra možnost, a ni zaživelo.
Neskončna prihodnost se je že začela. Preobrazba sveta in našega življenja ni ideal, ampak resničnost. Točka, kjer se je pojavil tak začetek popolnega konca, se imenuje Jezus iz Nazareta, križani in vstali. Ker je njegov grob prazen, ker se je on, ki je bil mrtev, izkazal kot živi v polnosti svoje oprijemljive človeške podobe, zato vemo: resnično se je vse začelo tako, da bo dobro. Dejansko je še vse na poti. Vendar na poti k cilju, ki ni utopični ideal, ampak sedanja resničnost. Kajti konec se je že začel. In čudovit je! ALELUJA.

Preberite več ...

NIČ NE MORE BOLJ POMIRITI DUŠE, KOT ZAKRAMENT SPRAVE

Glavno dejanje priprave na velikonočne praznike je velikonočna spoved. Zato povzemam nekatere misli iz članka v zadnji številki Družine z naslovom: Kako do svobode in notranjega miru?

Nič ne more bolj pomiriti dušo, ki je obremenjena z grehom, kot Bog, ki odpušča. Sveta spoved je sveta skrivnost, ki jo je Kristus izročil in zaupal svojim učencem. Odpušča Bog, duhovnikom pa je v moči zakramentalnega reda podelil oblast, da zakrament spovedi podeljujejo v Njegovem imenu. Temeljni zakrament odrešenja je krst. Cerkveni očetje pogosto uporabljajo za zakrament sprave ali spovedi izraz »drugi most k odrešenju«, takoj za krstom.

Preberite več ...